»Tveganja za javne finance so se od začetka epidemije že povečala zaradi sprejemanja trajnih diskrecijskih ukrepov, nepovezanih z blaženjem posledic kriz.«
Sorodne izjave
»Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ.«
»morebiten dvig brez sistemske ureditve plač in drugih parametrov delovnih razmerij ter zlasti brez hkratnega sprejema ukrepov za povečanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev, le še povečal tveganja za javne finance.«
»S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ, ki so se deloma že realizirala s sprejetjem nekaterih ukrepov po potrjenih spremembah proračuna za leto 2022.«
»Ker so dolgoročna javnofinančna tveganja v Sloveniji med večjimi v EU-ju, je pri sprejetju različnih diskrecijskih ukrepov potreben temeljit razmislek o njihovem vplivu na stanje celotnih javnih financ.«
»Razmeroma ugodno stanje javnih financ, doseženo pred epidemijo, v srednjeročnem obdobju ne bo v celoti obnovljeno predvsem zaradi sprejetih diskrecijskih strukturnih ukrepov, ki v času od začetka uveljavitve izjemnih okoliščin niso bili neposredno povezani z omejevanjem posledic epidemije.«
»Zategovanje pasu trenutno ni pravi ukrep za izhod iz krize oziroma za reševanje javnih financ.«
»Gre za ukrep, ki strukturno poslabšuje položaj javnih financ. Za dolgoročno vzdržnost javnih financ je ob teh demografskih gibanjih in podaljševanju življenjske dobe prebivalstva nujno, da so ljudje aktivni dalj časa.«
»V predvolilnem času ne bo neodgovorno sprejemala dodatnih sistemskih obremenitev javnih financ.«
»Ta tveganja se zaradi omenjenih preseganj rasti porabe, ki se pojavljajo v več zaporednih letih, stopnjujejo in nakazujejo strukturne pritiske na javne finance.«
Zgodovina izjav po mesecih in vlogah
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju
