»Izdatke države so zaradi ukrepov države za zajezitev posledic epidemije na področju trga dela in socialnih prispevkov dodatno povečale subvencije na proizvodnjo, in sicer za 163 milijonov evrov.«

»Določena tveganja so se s pojavom epidemije povečala, nastala so tudi nekatera nova, vendar trenutna negotovost glede nadaljnjega razvoja epidemije ne omogoča ustrezne ocene teh tveganj.«

»Sprejemanje ukrepov s trajnim učinkom namreč povečuje tveganja za podaljšanje obdobja visoke inflacije in za srednjeročno vzdržnost javnih financ.«

»morebiten dvig brez sistemske ureditve plač in drugih parametrov delovnih razmerij ter zlasti brez hkratnega sprejema ukrepov za povečanje učinkovitosti in dostopnosti javnih storitev, le še povečal tveganja za javne finance.«

»Več kot očitno so se povečala nekatera tveganja. Vidimo jih v finančnem sektorju. Na tej točki opozarjamo tudi na tveganje opustitve boja proti dvigovanju cen. Inflacija se je izkazala za lepljivo, trajnejšo, zlasti jedrna inflacija, ki predstavlja oviro na poti vračanja v robustnejšo rast.«

»Inflacija je že več kot desetletje zelo nizka. Seveda gre za tveganje, toda Zvezne rezerve in druge institucije imajo dovolj orodij, da se spopadejo z inflacijo. Večje tveganje je, da bodo ljudje prestrašeni, da bi pandemija trajno vplivala na njihovo življenje.«

»Draginjski ukrepi morajo biti učinkoviti in stanja javnih financ ne smejo poslabšati trajno, zato je nujno, da so začasni ter v največji možni meri ciljno usmerjeni v pomoč najbolj ranljivim skupinam prebivalstva in najbolj izpostavljenim delom gospodarstva.«

»Tveganje epidemije nekoliko pojema, geopolitična tveganja naraščajo, zato je pomembno, da v letu 2022 ne pride do strukturnega slabšanja javnih financ.«

»Povečal se je predvsem dolg iz dolgoročnih in kratkoročnih vrednostnih papirjev razen delnic, brez izvedenih finančnih instrumentov.«